Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Narativni terapevtski pristopi
Uvrščamo jih med postmoderne sistemske pristope pomoči (skupaj z dialoškimi in k rešitvi usmerjenimi), utemeljene na epistemologiji socialnega konstrukcionizma, po kateri je naša resničnost ustvarjena v procesih družbenega in osebnega konstruiranja (interpretiranja) in dialoga. Narativni pristopi temeljijo na predpostavki, da ljudje organiziramo svoje izkušnje in identiteto na način zgodbe oziroma naracije in razvijemo (kot posamezniki, družinski sistemi, skupnosti, ustanove oziroma organizacije, sistemi kulturnih, verskih, ekonomskih idr. norm, vrednot) prevladujoče pripovedi o sebi, svojem življenju in svetu. Pomemben dejavnik razvoja dominantne (individualne, skupnostne, organizacijske, družbene itn.) naracije je (nereflektirano) ponotranjanje prevladujočih družbenih diskurzov. Glavni nameni in cilji ustvarjalcev in izvajalcev narativnih praks so decentralizirati glas pomagajočega in postaviti v središče uporabniška znanja o življenju in preživetvene spretnosti ter razvijati prakse,...
naróbe
1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna
2. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo,
3. nasprotno, obratno
naspróten
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor
2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega
3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos
4. ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega
naspróti
1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom
2. izraža nasprotovanje, sovražnost
3. uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno
4. naproti
nedeljski voznik
Nedeljski voznik je tisti, ki se vozi poredko, običajno le v nedeljo, ko temeljito opere avto in ga odpelje na izlet, da se malo prezrači motor. Pri običajnih voznikih so manj priljubljeni, ker ne vozijo tako okretno, kot bi si od njih želeli.
Nedeljski ... je lahko splošna fraza, ki pomeni, da posameznik česa ne opravlja pogosto in zato poznavalsko, spretno, pač pa le občasno, pa še to bolj zato, da opozori nase. Recimo ... nedeljski slikar.
Voznik ki vozi pred tabo naprimer; če je omejitev 50km/h on vozi 40 namesto 60. Bremza pri oranžni na polno, da ja nebi rdeče prevozo, na koncu pa še zamudi pri speljevanju, tak da glih ko on spela se tebi že rdeča vklopi...
nego
beseda se uporablja kot pritrditev.lahko jo uporabljamo namesto besed kot so seveda , da,...
primer. Nekdo izjavi: mater je bila večerja dobra.Ti pa pač odgovoriš na kratko nego in je vse jasno.
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
nogožog
namesto nogomet
Emil Filipčič v knjigi Problemi takole zagovarja primernost izraza: ... nekaj nagnusnega je v svetu besed, na primer, mi bi nogometu pravzaprav morali reči nogožog, tu imamo nogo in žogo, nikakršnega meta, ker se žoga pač meče z roko, in ne z nogo.
Kaj pa "(žogobrc)"?