Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nèobstójen
-jna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) na zraku ~a kovina neobstojen proti čemu proti vlagi ~e snovi neodporne: nèobstójni -a -o (ȅọ́) jezikosl. ~ samoglasnik nèobstójnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
nèopazljív
-a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) neopazen: na zunaj ~a bolezen nèopazljívost -i ž, pojm. (ȅí) neopaznost:
nèprekínjen
-a -o (ȅȋ) publ.: ~ ropot nenehen, neprestan: ~o umetniško delovanje nepretrgano: nèprekínjeni -a -o (ȅȋ) avt. ~a črta na cesti nèprekínjenost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèzapovédan
-a -o (ȅẹ̑) ~a udeležba na prireditvi nèzapovédani -a -o (ȅẹ̑) ver. ~ post, praznik nèzapovédanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nežnejši spol
Spol, po svoji nežnosti bolj izrazit od prvotnega, po svoji nežnosti neizrazitega, spola. Ki ga je Bog v Genezi ustvaril kot dopolnilo nežnosti manj izrazitemu spolu. Za razumevanje velja pojasniti, da je Bog tega, ki je na Zemlji nastopil prej, ustvaril v svoji nezmotljivi popolnosti, a mu je že v početku dal reproduktivni organ. Ostalo živad je ustvaril v parih. Le njega - osebo z manj izrazito nežnostjo spola - je ustvaril samega. Ko je Nezmotljivega opomnil na anomalijo, se je ta brž popravil in mu iz (adamovo rebro|rebra) ustvaril sopotnico nežnejšega spola. Tu se božja gnada za vekomaj konča. Iz tega sledi, da se izraz 'nežnejši spol' v slovenskem jeziku uporablja napak: namreč, ta je v svoji biti počelo propada človeštva, zato je ženska neprimeren simbol nežnosti.
Česar pa ne razumemo samo iz filozofije, ampak spoznavamo tudi izkustveno, iz lastne vsakodnevne prakse.
nivó
-ja m z -em (ọ̑) ~ cestišča; ~ tekočine; publ.: življenjski ~ prebivalstva raven: prehajati z estetskega ~a na sociološki področja: biti na ~u biti dober, kakovosten: Pojava sta na istem ~u sta enakovredna, sta istovrstna: biti pod ~em podpovprečen, slab:
njegôv
-a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó) 1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje3. ~ vlak odhaja ob treh4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|; njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev: njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču: po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji: po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju: