Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Socialna distanca
Od izraza geografska distanca se razlikuje po tem, da ne meri prostorske (fizične), pač pa družbeno oddaljenost med posamezniki, skupinami, etnijami, sloji ali drugimi kategorijami prebivalstva. Družbena oddaljenost pomeni odsotnost komunikacij in prisotnost negativnih stališč oz. prepričanj o ljudeh izven naše skupine. Najstarejši in najučinkovitejši mehanizem povečevanja ter utrjevanja socialne razdalje je družbena neenakost. Večja ko je razdalja med socialnimi skupinami in bolj ko je ta razdalja statusno utrjena, težji so prehodi med skupinami in verjetnejša konfliktna razmerja. (Glej tudi izraz socialna razdalja).
Socialna mobilnost
Gibanje posameznikov ali skupin v družbenem prostoru in sicer v horizontalni (znotraj-slojni) ali pa vertikalni smeri, torej navzgor ali navzdol po stratifikacijski lestvici. Za vertikalno mobilnost so odločilni tisti dejavniki, ki določajo družbeni položaj, to so: ekonomski (lastništvo, dohodki), informacijski oz. kvalifikacijski (izobraževanje), dejavniki profesionalne stratifikacije (z večjo specializacijo in številom novih profesij nastaja tudi hierarhija med njimi) in pa dejavniki v zvezi z družbeno močjo ter ugledom. Primerjalno je socialna mobilnost lahko intrageneracijska (znotrajgeneracijsko primerjanje posameznikovega položaja v različnih časovnih točkah njegove biografije) ali pa intergeneracijska (primerjava položaja staršev in otrok v isti starostni dobi).
Socialna razdalja
Od geografske razdalje se razlikuje po tem, da ne meri prostorske (fizične), pač pa družbeno oddaljenost med posamezniki, skupinami, etnijami, sloji ali drugimi kategorijami prebivalstva. Družbena oddaljenost pomeni odsotnost komunikacij in prisotnost negativnih stališč oz. prepričanj o ljudeh izven naše skupine. Najstarejši in najučinkovitejši mehanizem povečevanja ter utrjevanja socialne razdalje je družbena neenakost. Večja ko je razdalja med socialnimi skupinami in bolj ko je ta razdalja statusno utrjena, težji so prehodi med skupinami in verjetnejša konfliktna razmerja. (Glej tudi izraz socialna distanca).
Socialni konstrukcionizem
To je spoznavna teorija. Kljub predhodnikom te epistemologije, kot je filozof Giambattista Vico v 18. stoletju, začetke in nadaljnji razvoj umeščamo v 80-ta in 90-ta leta 20. stoletja, potem ko sta sociologa Peter Berger in Thomas Luckmann v svojem prelomnem delu Družbena konstrukcija resničnosti iz leta 1966 v sociologijo vpeljala pojem družbena konstrukcija. Ne moremo govoriti o eni šoli ali eni sami opredelitvi socialnega konstrukcionizma, čeprav obstoječe definicije povezuje nekaj skupnih obeležij. Socialni konstrukcionizem je pogled na svet, ki temelji na predpostavki, da ljudje konstruiramo pomene. Ukvarja se z razumevanjem kot osrednjo značilnostjo človeških dejavnosti. Predpostavlja, da pomen in razumevanje izvirata iz socialnih interakcij in doseženih sporazumov o tem, kaj pomenijo simbolične oblike jezika, v katerem komuniciramo. Načini ustvarjanja pomena so neogibno ugnezdeni v družbeno kulturnih procesih in specifični glede na čas in kraj. Pomeni konkretnega dogodka in naš...
Socialno delo v zdravstvu
Praksa socialnega dela v zdravstveni dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Temeljna naloga socialnega dela je strokovna pomoč ljudem, ki so se znašli v psihosocialni stiski zaradi in/ali v povezavi z zdravstvenimi težavami, da ohranijo, si povrnejo in/ali razvijejo potenciale za vključevanje v družbeno življenje. Najpogostejše naloge in metode socialnih delavk in delavcev v zdravstvu so: delo z uporabnikom, svojci in domačim okoljem, koordinacija storitev, sodelovanje in povezovanje z zunanjimi institucijami, svetovanje, informiranje, analiza tveganj in prepoznavanje potreb, krepitev moči, pomoč pri uveljavljanju pravic uporabnika, zapisovanje in poročanje.