Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pritrucati
Pritrucati koga k čemo oz. da kaj stori pomeni z vztrajnim prigovarjanjem in prepričevanjem doseči, pogosto brez prave moči argumentov, da neka oseba stori, čemur se je sprva upirala ali se ji vsaaj ni zdelo pomembno. Ker se to pogosto govori za nazaj, glagol izraža tudi obžalovanje, da je oseba popustila. Beseda je bolj razširjena med starejšimi Ljubljančani, zato bi moja babi rekla:
"Tako dolgo mi je regljala po telefonu, da me je pritrucala in sem naročila tiste knjige ... kaj pa naj zdaj z njimi?! Sem prav jezna!"
razpoložênje
Občutek, ki nastane zaradi dogajanja, okoliščin. Spremljanje razpoloženja javnosti do ...
en mood, climate, atmosphere
samó
člen. (ọ̑) 1. izvzem., izvzem. člen. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo2. poudar., poudar. člen.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
sindróm
kompleks patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni
Socialni konstruktivizem
Na podlagi fenomenološke filozofije Edmunda Husserla in Martina Heideggera se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, tudi preko Alfreda Schutza, v družboslovju pojavil dvom v "objektivno resničnost" in "racionalnega človeka", ki to "objektivno resničnost" lahko spozna. Predpostavka je, da družbeni akterji v medsebojni interakciji ustvarjamo razlage resničnosti in fenomenom, dogajanju pripisujemo pomene in razlage. Tako "objektivna resničnost" ni več dano dejstvo, ki ga razumsko proučujemo, temveč je plod naših razlag. Berger in Luckmann sta v drugi polovici šestdesetih s knjigo Družbena konstrukcija realnosti vnesla ta pogled - predvsem - v sociologijo. Pri tem sta se, ob že navedenih filozofih - naslonila še na Georga Herberta Meada. Soroden pojem je Socialni konstrukcionizem. Oba pojma, tako socialni konstruktivizem kot socialni konstrukcionizem, sta pomembno vplivala na teoretske tokove v sodobnem socialnem delu. Pretežno ju povezujemo s t. i. "postmodernimi paradigmatskimi prelo...