Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐπί
[Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti S...
ἔχω
[Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔ...
-θεν
priponka 1. izraža (na vprašanje odkod?) premikanje od kakega kraja stran: οὐρανόθεν z neba, οἴκοθεν z doma, θεόθεν, ἄνωθεν od zgoraj, ἔκτοσθεν vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ἐκ in ἀπό: ἐξ οὐρανόθεν, ἀπό Τροίηθεν. 2. v ἐμέθεν, σέθεν, ἕθεν = ἐμοῦ itd.
νάρθηξ
, ηκος, ὁ 1. narteks, trstiki podobna rastlina, trstikova palica; tako palico z bršljanom ovito je nosilo zlasti spremstvo Bakhovo. 2. puščica, škatljica, posoda za zdravila in mazila.
ὅπως
, ep. tudi ὅππως, ion. ὅκως (korel. k πῶς) I. adv. 1. relat. in v zav. vpraš. kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor, ὅπως ἄν (κέ) kakorkoli, kakor pač, οὐ γὰρ οἶδα, παιδείας ὅπως ἔχει ne vem, kako je z njegovo izobrazbo, ὅπως ἔχω kakor sem pač, ne da bi se pripravil, takoj; posebno pomni zvezo: οὐκ ἔσθ' ὅπως nikakor ne, po nobeni ceni, nikoli, οὐκ ἔσθ' ὅπως οὐ vsekakor, na vsak način, gotovo, οὐκ ἔσθ' ὅπως ποτέ ni mogoče, da bi kedaj, οὐκ ἂν γένοιτο τοῦθ' ὅπως ἐγὼ οὐ φανῶ τοὐμὸν γένος vsekakor bom svoj rod odkril; οὐ γὰρ γένοιτ' ἂν ταῦθ', ὅπως οὐχ ὧδ' ἔχειν kajti ne more se zgoditi, da bi to ne bilo tako, kajti to se ne da izpremeniti (= kar je storjeno, nestorjeno več ne bo, Valjavec), οὐχ ὅπως … ἀλλ' οὐδέ ne samo ne … ampak niti; οὐχ ὅπως kam li, οὐχ ὅπως … ἀλλὰ (καί) ne samo ne … ampak celo. 2. pri sup. = kar, čim ἄριστος. II. veznik 1. v časovnih stavkih (= ὅτε) ko, kadar, bržko (= ὅπως τάχιστα), kadarkoli. 2. finalno (s cj., opt. ali ind. fut.) da (bi), zanikano: ὅπως μή da n...
ὅς
, ἥ, ὅ pron. rel. [Et. iz jos, jā, jo-d; strslov. i, ja, je, jego, jemu; slov. n-jega, n-jemu itd. – Obl. ion. vedno τό; gen. οὗ, ἧς, ep. ὅο, ὅου, ἕης; ion. τοῦ, τῆς, τοῦ; dat. pl. οἷς, αἷς, ep. οἷσιν, ᾗσι in ᾗς; ion. τοῖς, ταῖς; poleg tega ὅστε, ep. ὅτε, ἥτε, dor. ἅτε; nom. pl. n. ἅτε, acc. pl. fem. τάστε] kateri, katera, katero, ki, koji; posebno pomni: 1. ἔστιν ὅς marsikateri, εἰσὶν οἵ nekateri, οὐδεὶς ὃς οὐχί vsakdo. 2. οὗ kje, kdaj, ἀφ' οὗ, ἐξ οὗ odkar, potemko, ἐν ᾧ dokler, medtemko; εἰς ὅ, μέχρι οὗ dokler (ne), dotedaj, da; ἀνθ' οὗ, δι' ὅ zakaj, čemu; ἐφ' ᾧ pod pogojem, da. 3. včasih ima ὅς tudi drug pomen, in sicer a) finalen z ind. fut. ὅπλα κτῶνται, οἷς ἀμυνοῦνται τοὺς ἀδικοῦντας da bi ž njim odbili; b) kavzalen = ὅτι ker: θαυμαστὸν ποιεῖς, ὃς ἡμῖν οὐδὲν δίδως; c) konsekutiven, zlasti ako stoji v prejšnjem stavku οὕτως, τοσοῦτος itd.: οὐκ ἔστιν οὕτω μῶρος, ὃς θανεῖν ἐρᾷ; d) hipotetičen: βέλτερον ὃς φεύγων προφύγῃ κακὸν ἠὲ ἄλφη; νεμεσσῶμαί γε μὲν οὐδὲν κλαίειν, ὅς κε θάνῃσι; τ...
οὐ
, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μ...
ὀφείλω
[Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρ...
παρά
, ep. παραί, ep. poet. πάρ [Et. idevr. pr̥, lat. por-, n. pr. portendo] I. adv. poleg, ob strani, zraven, mimo. II. praep. pri, poleg, zraven 1. z gen. a) o prostoru: iz bližine kake osebe (kraja), od (koga sem), posebno pri glagolih premikanja ἔρχομαι, εἶμι, ἥκω, πλέω παρά τινος, nadalje pri glagolih φέρω, ἀγγέλλω itd.; ὁ παρ' ὑμῶν ἁρμοστής od vas postavljeni namestnik, οἱ παρὰ Νικίου od N. poslani poslanci, οἱ παρὰ βασιλέως ἄγγελοι kraljevi poslanci, δαπανήσασα τὰ παρ' αὐτῆς potrošila je vse svoje imetje NT, οἱ παρ' αὐτοῦ njegovi sorodniki, rojaki NT, παρ' ἐμαυτοῦ δίδωμι dajem iz lastnega (premoženja); ἐρυσσάμενος φάσγανον παρὰ μηροῦ od boka, παρ' ἀσπίδος ἐξεφαάνθη izpod ščita, τὰ παρ' ἐμοῦ moje mnenje, νόμον θὲς παρ' ἐμοῦ po mojem nasvetu; b) pren. naznanja početnika in izvir kake stvari: α.) pri glagolih: αἰτέομαι, λαμβάνω, δέχομαι, μανθάνω, ἀντιάζω itd. παρά τινος; γίγνομαι παρά τινος izhajam iz česa, παρ' ἐμαυτοῦ ἐννενόηκα iz lastne moči, δεῖ ὑπάρξαι παρ' ὑμῶν z vaše strani; λέγω...
πέρ
enkl. [Et. lat. per-magnus, per-video] 1. a) popolnoma, docela, celo, zelo; b) vsekakor, povsem, na vsak način; pri adi. in pt. (kjer je potreba dostaviti ὤν) kolikorkoli, čeprav, dasi, četudi, ἀγαθός περ ἐών če prav si (sicer) vrl. 2. ravno, prav; tako zlasti pri relativih in veznikih: a) ὅσπερ ravno (prav) ta, ki, ki ravno, ki pač, οἷόσπερ ravno takšen kakor, kakršen ravno (pač), ὅσοσπερ kolikršenkoli pač, kolikor ravno; b) διότιπερ prav zato, ker, εἴπερ, ἐάνπερ če sploh, če zares, tudi če, ὅτεπερ, ὅτανπερ ravno tedaj ko, kadar ravno, ἐπείπερ ker ravno.
Dostopnost