Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dáti
1. napraviti, da preide kaj k drugemu
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost
4. napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
5. plačati
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto
9. napraviti, da se kaj more goditi
10. prisojati komu vrednote; ceniti
11. ukazati, naročiti
12. izraža
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
Debaryomy'ces
debariomicèta; rod askomicetnih kvasovk. Celice so okrogle ali jajčaste. Vegetativno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Askusi nastajajo po heterogamni kopulaciji. V askusu je samo ena, redkeje dve askospori, dihanje je oksidativno. Najdemo jih v tropinah, klobasah, v sirišču in siru, v pokvarjenem soljenem fižolu, v tobaku, v sputumu, na bolnih nohtih. Kvarijo živila, zlasti živila animalnega izvora. Tipska vrsta je D. hansénii