Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
heliôks
mešanica helija in kisika v razmerju 70:30, ki se zaradi majhne gostote helija uporablja za predihavanje pri obstrukciji dihalnih poti
hemóptoa
izkašljevanje krvi iz pljuč ali dihalnih poti, pri katerem bolnik v 24 urah izkašlja več kot 250 ml krvi
hiperinflácija
velika napolnjenost pljuč z zrakom, navadno zaradi obstrukcije dihalnih poti ali zaradi premočne arteficialne ventilacije
hiperplazíja
povečanje tkiva ali organa zaradi povečanega števila njegovih sestavnih delov (celic, vlaken in drugih elementov)
insuficiénca
pomanjkanje popolne funkcije ali moči, nezadostna zmogljivost organa
intubácija
1. uvajanje dihalne cevke v dihalno pot
2. uvajanje cevke v požiralnik za hranjenje ali v želodec za izpiranje
izdíh
pretežno pasivna oddaja zraka iz pljuč pri dihanju (2), ki jo omogoča elastičnost pljuč
izginiti kot kafra
Kafra je bela, kristalna substanca aromatičnega, močnega, prodornega vonja. Pridobivajo jo iz smole tropskih dreves (največ iz Daljnega vzhoda), uporablja pa se v glavnem v farmaciji, kot del raznih blažilnih mazil (npr. "tigrova mast") in pripravkov za lajšanje dihalnih težav, svojčas pa so jo v lekarnah prodajali kot priljubljeno sredstvo za lajšanje zobobolov ("Dal je kafro na zob."). Bila je tudi sestavina ene od prvih umetnih mas, celuloida (izdelovali so ga iz zmesi kafre in nitroceluloze oz. kolodija ali raztopine strelnega bombaža) in je prvotno služila kot nadomestek slonovine za izdelavo biljardnih krogel, kasneje pa filmskega traku in plastičnih ("celuloidnih") punčk. Zaradi svoje velike vnetljivosti, zlasti nesreč pri predvajanju filmskih trakov, so jo izpodrinile varnejše umetne mase, še zdaj pa iz celuloida izdelujejo nekatere ping-pong žogice, zato ob zažigu le-te lahko zavohamo oster vonj po kafri.
Najbolj opazna lastnost kafre je (poleg njenega močnega vonja), da močno ...
Dostopnost