Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Cytóphaga
citofága; rod po Gramu negativnih, asporogenih, aerobnih ali fakultativno anaerobnih, heterotrofnih bakterij, ki razkrajajo celulozo, hemiceluloze, hitin in agar. Najdemo jih v tleh, v sladki in morski vodi.Tipska vrsta Cytophaga hutchinsonii .
Desulfotomáculum
desulfotomákul; rod po Gramu negativnih, anaerobnih, heterotrofnih, sporogenih, peritrihih, ravnih ali zakrivljenih paličk, ki žive v tleh, v sladki vodi in v vampu prežvekovalcev; dihajo s sulfatom in sploh z oksidiranim žveplom, ki ga s tem reducirajo v H2S. Tipska vrsta je D. nigríficans.
Desulfovíbrio
desulfovíbrijo; rod obligatno anaerobnih, nesporogenih, po Gramu negativnih, ukrivljenih ali včasih ravnih paličastih bakterij, lahko so tudi spiralne ali sigmoidne oblike (0.5 - 1.2 x 2.5 - 10.0 µm). Imajo respiratorni metabolizem s sulfatom ali drugimi anorganskimi žveplovimi spojinami v vlogi končnega prevzemnika elektronov, ki ga reducirajo do H2S. Večina vrst oksidira organske kisline, npr. mlečno kislino, do ocetne kisline, le nekatere pa popolnoma do CO2. Najdemo jih v anaerobnem blatu v sladkih in brakičnih vodah ter v morju. Tipska vrsta je D. desulfuricans.
diacetíl
produkt nekaterih mlečnokislinskih bakterij. Je nosilec arome masla in tudi drugih mlečnokislinskih izdelkov. Deluje protimikrobno proti po Gramu negativnim bakterijam, kvasovkam in plesnim.
diamínopimélična kislína
aminokislina, sestavina celične stene po Gramu negativnih bakterij
Edwardsiélla
edvardsijela; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, neinkapsuliranih bakterij, ki se gibljejo s peritrihimi bički. Edina vrsta je E. tárda, ki jo včasih osamimo iz blata ljudi z drisko ali brez nje, iz krvi in seča.
Ehrlíchia
erlihija; rod po Gramu negativnih, negibljivih, obvezno znotrajceličnih polimorfnih bakterij, ki so podobne rikecijam. Poznamo monocitne in granulocitne erlihije. Prenašajo jih klopi in povzročajo obolenja človeka in živali. Tipska vrsta je E. canis.
Eikenélla
ajkenéla; rod po Gramu negativnih, fakultativno anerobnih, paličastih bakterij, ki so del normalne flore v ustni votlini človeka in so pogojno patogene, lahko povzročajo parodontitis. Tipska vrsta E. corrodens.