Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
govoríčiti
-im nedov. govoríčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|; : ~ brez konca in kraja govoričiti komu o čem ~ poslušalcem o dolžnostih
govoríti
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
2. izražati misli z govorjenjem
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
5. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem
6. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem
7. biti s kom v normalnih odnosih
8. biti zunanji izraz, znamenje česa
govoríti
-ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem: govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko star. slovenski zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
Dostopnost