Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čuske
Slangovski ljubljanski izraz, nastal iz nemškega Tschues s krepilno členico -ke. Poudarjena različica je čuske buske (naglas na prvem zlogu).
da si ne boš kaj naredil
sarkastična opazka, ki ima obraten pomen.
ko preberemo stavek se nam zdi, da gre predvsem za izražanje skrbi matere za otroka, vendar je pravi pomen ravno nasproten.
stavek izrečemo predvsem osebi, ki nas izziva oz. nam načenja živce toliko časa, da nam prekipi. Pred tem le to osebo z izrekom da si ne boš kaj naredil oz. narečno da si nauš kj naredu opozorimo, da če bo še vedno izzivala, bo nastal pretep, ki se zanj/o ne bo dobro končal.
delávnica
Izobraževanje, pri katerem udeleženci osvajajo delovne postopke ali spoznavajo različne ...
en workshop
díhanje
1. značilna funkcija živali in rastlin, da jemljejo iz okolja kisik in oddajajo vanj oksidacijske produkte iz celic, v glavnem vodo in ogljikov dioksid
2. vdihavanje in izdihavanje zraka
3. zvok zraka, ki teče skozi dihalne poti in je slišen pri avskultaciji nad prsno steno
4. dihalni zvoki, slišni pri ustih (pri zdravi osebi je dihanje komaj slišno, pri kronični obstruktivni pljučni bolezni ali pri astmi pa je že na razdalji dveh do treh metrov slišati glasno dihanje s podaljšanim izdihom)
do pičke
Rek je nastal na maturantskem izletu na Ios konec julija 2003. Nekaj časa je bil pravi interni hit. Izmislila si ga je Urša R. kot protiutež seksistični zvezi "do jaja" v smislu "biti odlično, občudovanja vredno, krasno". Rekla je: "Zakaj bi morale pa ženske govor't', da nam je neki do jaja, če pa nimamo jaja?!" Rek "do jaja" se ji je zdel diskriminatoren, zato je bil na vrsti emancipacijski rek "do pičke", ki naj bi ga rabili tudi moški.
Lahko se rabi samostojno, kot poudarek, npr.
"Si jo vidu, kok je huda?"
"Ja, do pičke!" - seveda pa to lahko velja tudi pri opisovanju moškega spola.
Lahko pa se reče tudi: "Ej, tole je pa do pičke dobr'!"
Dvojne diagnoze
Izraz s področja psihiatrije, s katerim označujejo sopojavnost duševne motnje ali bolezni in zasvojenosti. Problem dvojnih diagnoz je nastal v zadnjih desetletjih, ko se je zaradi epidemije drog, pa tudi amebičnega širjenja pojma zasvojenosti, razvil nov sektor, namenjen prav težavam, ki jih imajo ljudje z zasvojenostjo. Prej, ko so bili in eni in drugi zaprti v psihiatričnih bolnišnicah, je bilo to, ali ima nekdo eno ali drugo ali pa obe diagnozi, zanemarljivo dejstvo – v vsakem primeru je bil zaprt, če ne v bolnišnici, pa v zaporu. Z razvojem novih služb za zasvojene na eni strani, na drugi pa skupnostnih služb za tiste z nalepkami duševnih stisk, pa dvojna diagnoza pomeni diskvalifikacijo za sodelovanje v enem ali drugem sistemu provizoričnih identitet. V socialnem delu se je uveljavil kot žargonski izraz na področju duševnega zdravja in zasvojenosti, ki ga strokovni delavci uporabljajo v primeru, ko uporabnik v procesu obravnave pridobi diagnozo duševnega bolnika in je hkrati zasvo...