Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
labiríntovec
tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae
Leptospira interrogans
vrsta leptospir, patogenih za človeka, ki vsebuje 210 različnih serovarov, glavni vir so glodavci, okužijo se številne divje in domače živali, letospire se izločajo s sečem in preživijo v vlažni zemlji in površinskih vodah več tednov, človek se okuži s sečem okuženih živali v kmetijstvu, ribištvu, pri kopanju (glavni serovari so L. australis, L. balcanica, L. bindjei, L. bratislava, L. canicola, L. copenhageni, L. grippotyphosa, L. hardjo, L. icterohaemorrhagiae, L. mitis, L. muelleri, L. pomona, L. sejroe, L. saxkoebing, L. tarasovi)
listonóžec
zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda
lósos
plemenita roparska riba, ki živi v severnih morjih, drsti pa se v sladkih vodah
martínec
ob vodah živeča ptica z majhno glavo, dolgim kljunom in dolgimi nogami, Tringa
mehkúžci
deblo nevretenčarjev z mehkim telesom, obdanim s kožno gubo, in z zunanjim ogrodjem, ki živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem
melioidóza
akutna ali kronična bolezen s spremembami na pljučih, na koži, včasih s sepso, lahko smrtna, ki jo povzroča bakterija vrste Burkholderia pseudomallei, ki je v endemičnih področjih jugovzhodne Azije in Avstralije v prsti in površinskih vodah
Metarhizium
rod gliv iz debla Ascomycota. Prisotne so v prsti, vodah in na odmrlih rastlinah. Povzročajo okužbe žuželk. Tipska vrsta je M. anisopliae.
Metschnikowia
rod gliv kvasovk iz debla Ascomycota. Nespolno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem, spolno pa s tvorbo ene do dveh askospor znotraj askov. Rastejo v enocelični obliki ali v obliki nepravega micelija, psevdomicelija. Prisotne so v prsti, vodah in na odmrlih rastlinah. Nekatere vrste povzročajo okužbe nevretenčarjev. Tipska vrsta je M. bicuspidata