Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Socialna mreža
Interakcijska »veriga« oseb, s katerimi posameznik vzdržuje stike, ter njihova medsebojna povezanost. Redukcija zgolj na prvi del definicije (v prejšnjem stavku) vodi v enostransko razumevanje soc. mrež, ker se zanemarja njihovo strukturo. Primer pravilnega razumevanja zgornje definicije: socialne mreže osebe A ne sestavljajo samo njene interakcije z osebo B, C in D, pač pa tudi interakcije med osebami B in C, C in D ter B in D. Okolje socialne mreže (posameznika, skupine ali organizacije) predstavljajo socialne mreže drugih in povezave med njimi, kar označujemo s terminom socialno omrežje.
Solidarnost
Prosocialna lastnost prostovoljnih (ne pa zakonsko predpisanih) interakcij, v katerih se izvaja oz. prejema pomoč v materialni ali nematerialni obliki. Kljub temu, da gre za netržne odnose, solidarnost ni omejena zgolj na nadrecipročne interakcije (brez vračila), pač pa vključuje tudi dva tipa recipročnih odnosov, posplošenega in uravnoteženega. Pri posplošeni recipročnosti je vračilo pomoči možno, lahko tudi želeno, a ni nujno niti ekvivalentno; pri uravnoteženi recipročnosti pa je izrazitejša logika »ti meni, jaz tebi«. Pri vseh treh tipih solidarnostnih interakcij gre za societalni presežek, ki krepi skupnostne vezi (socialni kapital) na način, kjer ni zmagovalcev niti poražencev.
sónce
-a s (ọ̑) 1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja: poud. ~ se poslavlja |zahaja|; 2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|; 3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|;
sončna uprava
Čeprav vemo, da se "Sonce, Zemlja in Mesec vrte brez kolesec", nas še vedno zaposluje skrivnost obstoja umnega načrtovalca, ki uravnava vreme in mezdne odnose.
Sončna (uprava) je tako lahko:
*neobstoječa pristojna avtoriteta (posmehljivo)
- Kar na sončno upravo se pritoži, če ti ni kaj prav.
- Pritoži se bratu, mami, kanarčku, ribici ali pa sončni upravi.
*nebeška služba, pristojna za vreme
- Napeti boji in zavzetost igralcev bi zaslužili več občudovanja, kot smo ga zmogli izraziti redki navijači, je pa igralce zato nagradila sončna uprava, ki je umaknila vse oblake.
- Sveta Marija se je na sončni upravi za občestvo, ki je prišlo primerno počastit nov jubilej njenega svečanega vnebovzetja, dogovorila za lepo vreme.
Delati na sončni upravi pa pomeni - izogibati se delu, zabušavati (slabšalno).
Nekoč smo s tem izrazom označevali predvsem udobne službe v državnih podjetjih, kjer so zaposleni prejemali plačo ne glede na sposobnosti oz. (ne)opravljeno delo.
Danes izraz uporabljamo za:...