Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izgubíti se
-ím se tudi zgubíti se -ím se NT izgúbil se tudi zgúbil se
1. kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen (izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje)
2. kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
3. kaj prenehati biti, obstajati
4. kdo/kaj biti ukraden, vzet (izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje)
izgúbljati
1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je
2. postajati revnejši za
3. z neuspehom končevati določene procese, v katerih nastopata navadno dve nasprotni strani
izpeljánka
1. (nova) beseda, narejena iz podstave s pripono
2. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo; izvedenka
3. sklep, zaključek
iztèk
1. glagolnik od izteči ali iztekati
2. zadnji, končni del česa
3. del tekališča, smučišča, smučarske skakalnice, kjer se tekmovalec počasi ustavlja
izvedênka
1. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo
2. beseda, narejena iz podstave s pripono; izpeljanka
izvidnica
izvidniška akcija; izvidniška četa | izvidovanje, izvidniški polet, izvidniški obhod, izvidništvo, rekognosciranje; predhodnica, prednja straža, predstraža; izvidnik, izvidniško letalo, izvidniška ladja; članica taktične enote
izvídnik
-a m, člov. (ȋ) izkušen ~; živ., voj. žarg. izvidniško letalo: izvídnica -e ž, člov. (ȋ) izvídničin -a -o (ȋ)