zatečen

(pridevnik)
en swollen, tumescent, puffy, turgid
de geschwollen

zatečèn

zatečen

de vorgefunden

zatečèn

-êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~e noge; publ. ~o stanje ≥ dejansko: zatečênost -i ž, pojm. (é)

zatečen

(pridevnik) otekel, otečen

zatečen

otekel, otečen, zatekel | nabrekel, nabreknjen, napihnjen, nabrekajoč, otekajoč

zatečen

sl zaloten

затечен

slzalóten

zatečèn

sh zatečen

svullen

sl otečen, otekel, zatečen, zatekel, nabrekel