Področja:
Jeziki:
nizozemščina, slovenščina
Spremenjeno:
14. 03. 2017 12:12:48
Stevilo gesel:
11147

Nizozemsko-slovenski slovar
 
© 2013 Anita Srebnik
 
Avtorica: Anita Srebnik
Založnik: Amebis d.o.o., Kamnik
Leto izida: 2013
 

 


 

 

 

 

 

 

Namen slovarja in izbor gesel

To je prvi slovar za jezikovni par nizozemščina-slovenščina in obravnava osnovno besedišče nizozemskega jezika. Je splošni slovar z didaktično komponento, namenjen vsem, ki se želijo učiti nizozemskega jezika oz. razumeti nizozemsko pisano ali govorjeno besedilo. Slovar ni zaključeno delo, temveč se stalno posodablja z novimi geselskimi članki, besednimi zvezami, pomeni in zgledi rabe.

Pri sestavljanju sem se zgledovala po vseh enojezičnih in dvojezičnih slovarjih, ki so mi bili na voljo, predvsem tistih založbe Van Dale (http://www.vandale.nl/). Pri izboru besed in njihovi obravnavi sem se nanašala na znanstvene izsledke principov sestavljanja dvojezičnega slovarja in na večletne izkušnje pri poučevanju nizozemskega jezika. V pomoč so mi bili številni dragoceni nasveti nizozemskih in belgijskih kolegov in prijateljev.

Tako je nastal osnovni geslovnik oz. izbor izhodiščnega jezika na podlagi štirih enojezičnih slovarjev (Van Dale pocketwoordenboek Nederlands als tweede taal (2003), Van Dale Basiswoordenboek Nederlands (1996), Van Dale Hedendaags Nederlands (1996 in 2003), Basiswoordenboek Nederlands (1996) avtorjev P. de Kleijna in E. Nieuwborga) in dveh dvojezičnih slovarjev (Basiswoordenboek Nederlands-Servokroatisch (1993) avtorice J. Novaković - Lopušina in Nederlands-Arabisch Woordenboek (2003) avtorjev J. Hoogland et al.). Pri obravnavi pomenov in izboru primerov rabe pa sem se predvsem opirala na veliki splošni slovar Van Dale Hedendaags Nederlands (1996 in 2003), na veliki slovar nizozemskega jezika Van Dale Grootwoordenboek der Nederlandse taal (1999 in 2005), na prevajalska slovarja Van Dale Grootwoordenboek Nederlands-Engels (1991 in 2002) in Van Dale Grootwoordenboek Nederlands-Duits (1992 in 2002) ter na pedagoški slovar Van Dale pocketwoordenboek Nederlands als tweede taal (2003). Za pravilen zapis besed sem se zgledovala po pravopisnem seznamu nizozemskih besed iz leta 2005 Woordenlijst der Nederlandse taal (http://woordenlijst.org/). Poleg slovarjev so mi bili v pomoč še novejši učbeniki za nizozemski jezik in vrsta drugih priročnikov.

Osnovna naloga slovarja je pomagati uporabniku pri razumevanju nizozemskih besedil in pri prevajanju iz nizozemščine v slovenščino. Drugotna funkcija slovarja je aktivna; s pomočjo slovničnih podatkov in primerov rabe naj bi omogočila bolj veščemu uporabniku izražanje v nizozemskem jeziku, tj. tvorbo nizozemskih besedil. Slovar bo uporabniku pomagal pri razumevanju sodobnih besedil. Starejših leksemov in starejših pomenov leksemov slovar ne obravnava, razen izjemoma. Gesla so kar najbolj reprezentativna za sodobni nizozemski jezik.

Pravopisne različice
Kjer za geslo obstaja več pravopisnih različic, je načeloma navedena le najbolj pogosta. Če pa se določena različica pogosto pojavlja, jo obravnavam tudi v slovarju. Na koncu članka uporabnika napotim s kazalko na geslo, kjer je obravnavana njena različica. Za popolno navedbo pravopisnih različic gesel se lahko uporabnik obrne na Woordenljist Nederlandse taal(http://woordenlijst.org/), najbolj izčrpen pravopisni seznam nizozemskih besed.

Naglasno mesto
Naglasno mesto je označeno s podčrtavo pod naglašeno črko ali črkami večzložne besede.

Besednovrstne oznake
Geslu sledi besednovrstna oznaka v manjšem tisku. Iztočnice so besednovrstno označene neposredno ali pa posredno. Neposredno so označene z oznako za posamično besedno vrsto. Kvalifikatorji za besedne vrste so: prid. (pridevnik), prisl. (prislov), predl. (predlog), vez. (veznik), med. (medmet), čl. (člen), zaim. (zaimek) in štev. (števnik).

Samostalniki
Posredno so označeni samostalniki, ki jim ne sledi oznaka za besedno vrsto, ampak množinska oblika, pred njimi pa stoji člen.

Glagoli
Glagoli so besednovrstno označeni z obema oblikama za pretekli čas v 3. os. ednine v preteritu in perfektu, in sicer ne glede na to, ali je spregatveni vzorec pravilen ali nepravilen.

(Ne)dovršne oblike glagola v prevodnih ustreznicah
Nizozemščina kot germanski jezik ne pozna glagolskega vida. Kadar je nizozemski glagol v slovenščini lahko dovršen in nedovršen hkrati, se pri slovenskih ustreznikih praviloma navaja samo dovršna oblika, ki ima v pričujočem slovarju status neoznačene oblike, medtem ko se v zgledu lahko navaja tudi nedovršna oblika.

Moške in ženske oblike iztočnic
Pri edninski samostalniški iztočnici, ki se nanaša na osebo in za katero obstaja v nizozemščini le ena oblika, sta navedeni moška in ženska oblika prevodnega ustreznika, če sta v rabi. Sicer kot iztočnico načeloma navajam poleg moške tudi žensko obliko, kadar je v rabi. Če ženske oblike ni mogoče tvoriti oziroma njene rabe ni mogoče nikjer potrditi ali pa je dvoumna, je navedena samo moška oblika.

Stilna ustreznost
Besede osnovnega besedišča, ki ga obravnavam v slovarju, so v glavnem stilno nevtralne. Vendar je za osnovno besedišče takšnega obsega, ki ga obravnavam v slovarju, značilno, da je v manjši meri tudi stilno označeno. Označene so predvsem pogovorne besede. Zato ima večina stilno označenih besed oznako [pog.] (pogovorno), manj pa [knjiž.] (knjižno), še v redkejših primerih pa [zast.] (zastarelo), [vulg.] (vulgarno) in [žalj.] (žaljivo). Stilne oznake se nanašajo vedno le na nizozemsko iztočnico in ne na slovenski ustreznik.

Metajezikovne oznake
Vsi metajezikovni, tj. strokovno-lingvistični podatki so v slovenščini, pojavljajo pa se v vseh delih gesla. V prvi vrsti zajemajo slovnične podatke, ki so navedeni takoj za iztočnico. Poleg že omenjenih slogovnih oznak v slovarju najdemo še indikatorje ali prevodna dopolnila.

Izgovorjava

Samoglasniki
V nizozemščini so samoglasniki lahko dolgi ali kratki. V izgovorjavi opažamo precejšnjo razliko med njimi. Dolžina dolgih samoglasnikov je bolj izrazita kot v slovenščini.

Dolgi samoglasniki

 

 

[i] brief, lied
[y] buur, vuur
[u] koe, boer
[e] feest, thee
[(] deur, leunen
[o] zoon, brood
[a] paard, vader


Kratki samoglasniki

 

 

[(] ik, kind
[(] dun, bus
[(] pen, les
[(] zon, hond
[(] man, appel


Barva
Vsak od samoglasnikov a e i o u lahko označuje različna glasova, svetlega ali temnega. Temen glas je praviloma krajši od svetlega.

 

 

 

a (temni) [(] tak takken
a (svetli) [a] taak taken
       
e (temni) [(] spel spellen
e (svetli) [e] speel spelen
       
i (temni) [(] wil willen
i (svetli) [i] wiel wielen
       
o (temni) [(] pot potten
o (svetli) [o] poot poten
       
u (temni) [(] put putten
u (svetli) [y] fuut futen


Polglasnik [ə]
Polglasnik je praviloma nenaglašen. Stoji lahko v odprtem in zaprtem zlogu, npr. je, einde, luisteren, tafel, verstaan, woorden.

Polglasnik se lahko zapisuje na več načinov:
- kot ee v nedoločnem členu in v prislovu eens
- kot ij v zlogu -lijk in v nepoudarjenih osebnih svojilnih zaimkih, npr. eindelijk, moelijk, lelijk, mijn, zijn
- kot i v zlogu -ig, npr. gelukkig, aardig.

Dvoglasniki
V nizozemščini se dvoglasniki odpirajo proti glasovoma [i] ali [u].

H glasu [i] se odpirajo:

 

 

 

 

[(i] klein, ei, rijp
[(y] ui, lui, buien
[ui] groei, bloeien
[oi] mooi, fooi, hooi
[ai] aaien, haai, waaien
[(i] detail, failliet


H glasu [u] se odpirajo:

 

 

 

[iu] nieuw, vernieuwen
[eu] leeuw, sneeuw
[(u] kous, vrouw

 


Soglasniki

 

 

 

[p] paard, Japan
[b] boter, bal
[w] wonen, kwartier
[m] maand, stem
[f] af, fijn
[v] verdrag, wrijven
[t] tien, niet
[d] dag, noorden
[n] nee, wonen
[l] land, inslapen
[r/R] rood, markt
[z] zes, organisatie
[s] samen, wens
[(] huisje, sjaal
[(] gênant, loge
[j] Jan, Japan
[(] oranje, champagne
[k] kilo, Afrika, café
[x] mag, lachen, chloor
[(] gat, morgen, gaan
[(] tang, ring, danken
[h] handel, inhalen


V nasprotju s slovenščino nizozemščina ne pozna glasu [g], zveneče variante glasu [k], torej [g]. Glas [x] in njegova zveneča varianta[(] sta tipična nizozemska glasova. V zadnjem času se [z], [v] in [(] vedno pogosteje izgovarjajo kot nezveneči soglasniki. Pojavlja pa se tudi nova fonemska varianta [r]-a, tj. ‘Gooise r’.

 


 

 



 
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
 
811.112.5'374=163.6
 
SREBNIK, Anita
        Nizozemsko-slovenski slovar [Elektronski vir] / Anita Srebnik. - El. knjiga. - Kamnik : Amebis, 2013. - (Zbirka Termania)
 
Način dostopa (URL): http://www.termania.net/slovarji/121/nizozemsko-slovenski-slovar
 
ISBN 978-961-6474-24-5
 
271425024

 

 

 

 

 

 



 
Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).

All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher.