Področja:
geografija
Jeziki:
slovenščina
Spremenjeno:
28. 06. 2024 06:11:55
Stevilo gesel:
5079

Slovar slovenskih eksonimov

© 2013, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Avtorja: Drago Kladnik, Drago Perko
Strokovni sodelavci: Rok Ciglič, Matjaž Geršič, Mauro Hrvatin, Peter Repolusk, Manca Volk
Izdajatelj: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU
Založnika: Amebis, d. o. o., Kamnik in Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana
Leto izida: 2013
Javna (so)financerja: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti

 

 



Pojasnila: http://giam.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/slovenski-eksonimi#v

Slovar smo zasnovali v okviru raziskovalnega projekta Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS. V strokovni literaturi in jezikovni praksi sta definiciji pojmov eksonim in podomačeno tuje zemljepisno ime na ravni sopomenke oziroma blizupomenke. Leta 2000 je bila za eksonim sprejeta naslednja mednarodno veljavna definicija:

»Eksonim je zemljepisno ime v določenem jeziku za geografski pojav zunaj območja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. Primeri: Warsaw je angleški eksonim za Warszawa, Londres francoski za London, Mailand nemški za Milano. Uradno latiniziran endonim Moskva za Mockвa ni eksonim, kot tudi ne pinjinski zapis Beijing, medtem ko je eksonim ime Peking. Združeni narodi priporočajo minimalizirati rabo eksonimov v mednarodni komunikaciji.«

V slovar je vključenih 5044 najpogosteje rabljenih eksonimov oziroma podomačenih tujih zemljepisnih imen, ki smo jih izbrali izmed več kot 50.000 evidentiranih različnih oblik tovrstnih zemljepisnih imen. Vsak eksonim opredeljuje kar 34 rubrik, razvrščenih v sedem pojmovnih skupin. Poleg temeljnih značilnosti slovenskih eksonimov (slovarska iztočnica v imenovalniku in rodilniku, pridevniška oblika, njihovo originalno ali izvirno ime, jezik izvirnega imena) so zanje navedeni tudi njihovi prevodi oziroma imenske oblike v večini glavnih svetovnih jezikov (angleščina, francoščina, nemščina, španščina in ruščina) ter v jezikih sosednjih držav (italijanščina, hrvaščina in madžarščina), temeljni geografski podatki (pomenski tip, lega glede na celino oziroma ocean ter državo oziroma morje in zemljepisne koordinate), drugi atributi (vrsta podomačenja, status njihove standardizacije, priporočljivost rabe in morebitno alternativno ime), navedba vira oziroma oblika zapisa imenske oblike v devetih najbolj referenčnih slovenskih atlasih (Cigaletov Atlant (1869–1877), Orožnov šolski atlas (1902), De Agostinijev šolski atlas (1941), Medvedov Veliki atlas sveta (1972), Veliki družinski atlas sveta (1992, 1996), Atlas 2000 (1997), Monde Neuf (2003), Šolski atlas Mladinske knjige (2005), Veliki atlas sveta (2005) in drugih virih, v rubriki razno pa je za večino eksonimov podana razlaga o njihovem izvoru oziroma pomenu, na koncu pa so kot opombe nanizane še razne z njimi povezane zanimivosti.

Slovar, iz katerega je mogoče črpati informacije o stanju rabe slovenskih eksonimov in njihovih poglavitnih tujejezičnih ustreznic, je zasnovan kot prispevek k nadaljnjemu poenotenju rabe slovenskih eksonimov. Za zdaj je njihova raba neenotna, čeprav smo z analizo zbranega gradiva ugotovili, da se razlike sčasoma vendarle zmanjšujejo. Poenotenje v javni, strokovni in znanstveni rabi bo omogočilo povsem nedvoumno identifikacijo poimenovanih pojavov in objektov. Z etimološkimi razlagami vključenih eksonimov smo pripravili gradivo za njihovo dokončno standardizacijo, z njihovim sistematičnim beleženjem pa poskrbeli, da ta pomemben segment slovenskega jezika ne bo utonil v pozabo. S tem ne prispevamo le k ohranjanju jezikovne dediščine kot pomembnega segmenta naše kulturne dediščine, ampak tudi k ohranjanju nacionalne identitete. Zajeti eksonimi bogatijo tudi mednarodno zakladnico tovrstnih imen in so nedvomno pomembna sestavina svetovne jezikovne dediščine.

Zaradi velike količine podatkov je razumljivo, da se v pričujočem gradivu pojavljajo napake ali kakšne druge pomanjkljivosti. Avtorji skrbnega opazovalca, ki bi jih opazil, naprošamo, da nas o njih obvesti, tako da jih bomo lahko odpravili in s tem kakovost slovarja dvignili na višjo raven. Pripombe pošljite na elektronski naslov: drago.kladnik@zrc-sazu.si.

 

 

 

 



© 2013, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Authors: Drago Kladnik, Drago Perko
Collaborators: Rok Ciglič, Matjaž Geršič, Mauro Hrvatin, Peter Repolusk, Manca Volk
Edited by: Anton Melik Geographical Institute of the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts
Publishers: Amebis, d. o. o., Kamnik, and ZRC SAZU Publishing House, Ljubljana
Year of issue: 2013
Financed by: Slovenian Research Agency, and Slovenian Academy of Sciences and Arts

 

 

 

 



Explanatory notes: http://giam.zrc-sazu.si/en/programi-in-projekti/slovenian-exonyms#v

A Dictionary has been set up as part of the research project “Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS” (Slovenian Exonyms: Methodology, Standardization, GIS). Professional literature and linguistic practice define the terms exonym and adapted foreign geographical name as synonyms or near-synonyms. In 2000, the following internationally recognized definition of exonym was adopted:

“Name used in a specific language for a geographical feature situated outside the area where that language has official status, and differing in its form from the name used in the official language or languages of the area where the geographical feature is situated. Examples: Warsaw is the English exonym for Warszawa; Londres is French for London; Mailand is German for Milano. The officially romanized endonym Moskva for Mockвa is not an exonym, nor is the Pinyin form Beijing, while Peking is an exonym. The United Nations recommend minimizing the use of exonyms in international usage.”

A Dictionary includes 5,044 of the most frequently used exonyms that were collected from more than 50,000 documented various forms of these types of geographical names. Every exonym is determined by thirty-four categories, sorted in seven groups. In addition to the basic properties of Slovenian exonyms (nominative and genitive forms, adjectival forms, their original form, language of original form), also their forms in the majority of major world languages (English, French, German, Spanish, and Russian) and neighboring languages (Italian, Croatian, and Hungarian), essential geographical information (semantic type, location, and coordinates), other attributes (adaptation type, standardization status, recommended usage, and their alternative forms) and their forms used in the nine most important Slovenian reference atlases (Cigale’s Atlant (Atlas, 1869–1877), Orožen's Šolski atlas (School Atlas, 1902), De Agostini Šolski atlas (School Atlas, 1941), Medved’s Veliki atlas sveta (Great World Atlas, 1972), Veliki družinski atlas sveta (Great Family World Atlas, 1992, 1996), Atlas 2000 (1997), Monde Neuf (2003), Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Primary and Secondary School World Atlas, 2005), Veliki atlas sveta (Great World Atlas, 2005) and other sources are also provided. In the next-to-last field, an etymological explanation of their origin and meaning is added to the majority of exonyms, and the last column also contains various note of interest connected with them.

A Dictionary has been designed as a contribution to further uniformity of Slovenian exonyms, which can be added to on an ongoing basis and used to find information on Slovenian exonym usage. Currently, their use is not standardized, even though analysis of the collected material showed that the differences are gradually becoming smaller. The uniformity of public, professional, and scholarly use will allow completely unambiguous identification of individual features and items named. By determining the etymology of the exonyms included, we have prepared the material for their final standardization, and by systematically documenting them we have ensured that this important aspect of the Slovenian language will not sink into oblivion. The results of this research will not only help preserve linguistic heritage as an important aspect of Slovenian cultural heritage, but also help preserve national identity. Slovenian exonyms also enrich the international treasury of such names and are undoubtedly important part of the world’s linguistic heritage.

Due to the sheer volume of data, it is inevitable that the collection and this description will contain some errors or other shortcomings. The authors request that users who notice such errors inform us, so that we can correct them and improve the collection. Any constructive suggestions and comments should be sent to the e-mail: drago.kladnik@zrc-sazu.si.

 

 

 

 



CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

91:811.163.6(038)(0.034.2)
81'373.21:811.163.6(038)(0.034.2)

KLADNIK, Drago, 1955-
Slovar slovenskih eksonimov [Elektronski vir] / avtorja Drago Kladnik, Drago Perko. - El. knjiga. - Kamnik : Amebis ; Ljubljana : ZRC, ZRC SAZU, 2013. - (Zbirka Termania)

Način dostopa (URL): http://www.termania.net/slovarji/129/slovar-eksonimov

ISBN 978-961-254-481-2 (ZRC SAZU)
ISBN 978-961-6474-15-3 (Amebis)
1. Perko, Drago, 1961-
268673280

 

 

 

 

 



Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).

All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher.