Vrtojbensko-slovenski slovar

© 1998 Darjo Žižmond

Avtor: Darjo Žižmond
Založnik: Amebis, d. o. o., Kamnik
Leto izida: 2023
Javni (so)financer: Ministrstvo za kulturo

ISSN 3023-9230

Spominjam se rosnih let in časa, ko je bila vrtojbenščina edini jezik, ki sem ga poznal. Televizije takrat doma še ni bilo in stiki z ljudmi so bili omejeni le na stike s sorodniki in znanci iz domačega kraja. Vsi smo med seboj govorili vrtojbensko in to je bila najbolj normalna in samo po sebi razumljiva stvar na svetu.

... in življenje se je odvijalo na svoj počasen in zaspan način. Način življenja je bil vtkan v jedro vrtojbenščine in vrtojbenščina je bila vtkana v jedro tedanjega načina življenja.

Kako čuden in drugačen se mi je zdel govor zdravnika, ki me je prišel pregledati na dom. Zdelo se mi je, da je zdravnik iz nekega drugega sveta. Prav lahko bi bil z Marsa...

... in prišla je šola. Prvi razred. Prvo spoznavanje slovenščine. Kako čudno! Koliko nepoznanih novih besed. Tako ostre in trde so se mi zdele. Nobene "zaobljenosti" in "mehkobe" ni bilo v njih ... kaka razlika! Vrtojbenščina pa mehka in tekoča ... kot potok Vaertejpca, ki teče skozi vas. Spomnim se sošolke, ki jo je tovarišica učiteljica na vse pretege skušala pripraviti do tega, da bi namesto "fruška" govorila "hruška" ... po kakem petnajstem poskusu je odnehala - tovarišica namreč. Punca je ostala trdna in vztrajna Vrtojbenka!

In tako so mi v par letih vcepili v glavo, da je vrtojbenščina manjvreden jezik in da če hočem kaj narediti iz sebe, moram uporabljati slovenščino, slovenščino in slovenščino.

In poslušal sem in bral in bral in bral. Slovenščina se je naselila vame. Vrata v nek nov in drugačen svet so se odprla in v tem svetu je marsikaj drugače kot je bilo v nekdanjem vaškem življenju v Vrtojbi. Je to boljši ali slabši svet?

Ne eno ne drugo. Samo drugačen svet je to.

Jezik, ki ga uporabljamo, določa način in dojemanje življenja. Velja pa tudi obratno: način in dojemanje življenja določata jezik. Jezik in življenje se prepletata med seboj in v zanki povratno vplivata eden na drugega.

In kaj se dogaja v sto in sto krajih po Sloveniji in v sto in sto tisoč krajih po vsem svetu?

Vaški jeziki izumirajo, jeziki manjših skupin ljudi izumirajo. S tem ne izumre samo jezik neke skupine ljudi, izumre tudi njihov način življenja in dojemanje življenja, izumre njihova resnica o življenju, izumre obrazec o življenju, ki si ga je neka skupnost pridobila skozi generacije prednikov. To izumiranje in poenotenje načina življenja se dogaja v velikanskem obsegu in narodna bogatstva shranjena v lokalnih jezikih izginjajo, ne da bi se tega ljudje zavedali. Kot da nam bo poenotenje življenja in skrajno razvita tehnika prinesla srečo ...

Po raziskavah je v tem trenutku na svetu "živih" okrog 6.000 glavnih jezikov. V tem številu seveda niso zajete vaške različice, ki se lahko izredno razlikujejo od uradnega večinskega jezika (tak je naš primer: vrtojbenščina / slovenščina). Napoved znanstvenikov je, da bo v naslednjih 20 letih to število padlo na 2.400 jezikov. Koliko nakopičenega bogatstva bo izginilo!

Ocenjujem, da današnji osnovnošolski otroci iz Vrtojbe ne poznajo okrog 40 % vrtojbenskih besed, ki smo jih poznali in uporabljali sedaj odrasli Vrtojbenci. Vrtojbenski predeli z novogradnjami in priseljenci iz drugih krajev kažejo še veliko višji procent.

Ta slovar je droben prispevek k temu, da se zgodovinsko bogatstvo vasi Vrtojba, v obliki vaških besed in nekaterih fraz, ohrani in spodbudi k nadaljnemu življenju. Vrtojbenci vemo, da je naš edini pravi materin jezik: Vrtojbenščina!

Nekaj podatkov o Vrtojbensko-slovenskem slovarju

Slovar vsebuje več kot 600 tipičnih vrtojbenskih besed in okrog 60 zanimivih fraz in sklanjatev. Večina zbranih besed je takih, da se precej razlikuje od ustreznih slovenskih besed. V splošnem velja, da je tudi ostala večina vrtojbenskih besed, ki tu niso napisane, nekoliko drugačna od slovenskih besed, bodisi v izgovorjavi ali v kaki črki.

Izbrano besedoslovje je besedoslovje, ki se je uporabljalo pred kakimi 30 leti v naši družini Žižmond v zgornji Vrtojbi. Ugotovil sem, da obstajajo določene manjše razlike v izgovorjavi ali črkah besed celo v okviru naše vasi, da, celo od hiše do hiše!

Za precej napisanih besed velja, da so značilnost celega goriškega področja. Občutek, ki se mi je v zadnjih letih ustvaril pa je, da so razlike v besednjaku iz ene sosednje vasi do druge precejšnje. Mišljena je razlika v besednjaku na primer od Vrtojbe do Mirna, od Vrtojbe do Šempetra, od Vrtojbe do Bilj. Lepo se opazi, da je razlika na primer od Vrtojbe do Dornberga, kjer je vmes samo par vasi, že zelo občutna.

Zamisel o izdaji Vrtojbensko-slovenskega slovarja je stara že precej let. Pred leti je učakala "luč sveta" 1. izdaja. Ta, druga izdaja, je razširjena s kakšnimi 200 novimi besedami in frazami.

Zelo verjetno je, da sem pri kaki besedi zgrešil prave črke, ali da je kaka beseda sporna. Če je vsebina ponekod "vroče sporna", ni prav nobenega razloga za to, da ne bi učakala "luč sveta" tudi 3. popravljena izdaja!

Napotki za uporabo

V Slovarju so za oznako glasov, ki so značilni za to pokrajino, uporabljene naslednje kombinacije črk:

- Podčrtani znak "ae" je polglasnik. Ustrezen glas dobimo tako, da črki "a" in "e" hitro in zabrisano izgovorimo.

- Podčrtani znak "gh" je glas, ki ga dobimo tako, da izgovorimo črko "g" brez da bi napeli mišice grla. Tako dobimo glas mehkega zabrisanega "g", zelo značilnega za goriško pokrajino.

- Znak "w" izgovorite tako, da hitro in zabrisano izgovorite zaporedje črk "u" in prej omenjeni polglasnik "ae".

Vse besede so napisane tako, da je za pravilno izgovorjavo treba vse črke prebrati kot so napisane. Ni nobenih nepravilnosti, značilnih za slovenščino (na primer, v slovenščini se beseda "sem šel" prebere kot "saem šeu").

Zahvala

Ob izdaji se za "nabiranje besed" in njihovo preverjanje zahvaljujem svojim staršem Bratiču in Lidiji, sinu Janiju, sodelavcem in znancem. Velika zahvala gre gospodu Francu Kuzminu, nekdanjemu Vrtojbencu, sedaj živečemu v Ljubljani, ki mi je posredoval veliko vrtojbenskih besed. Zahvaljujem se tudi ženi Tanji za popravke tekstov in ideje.

Darjo Žižmond, v Vrtojbi, maja 1998.