Institucionalno nasilje Odvija se v ustanovah, kjer ljudje bivajo ves čas (domovi za stare, vzgojni in drugi zavodi, zapori, bolnišnice) ali delno (dnevno varstvo, dnevni centri) in imajo neposreden stik s strokovnim osebjem, od katerega so odvisni. Ni istoveten pojem strukturnemu nasilju, čeprav ga vključuje oz. odraža. Oblike tega nasilja vključujejo fizično, psihično in spolno nasilje, omejevanje svobode, poniževanje, zasmehovanje, trpinčenje, tiraniziranje in podobna dejanja. Žrtev je lahko vsakdo, ki živi v instituciji in je odvisen od osebja. Nasilje je lahko tudi medvrstniško, ne le s strani osebja. Institucionalno obliko nasilja, ki jo izvaja osebje, je izjemno težko prepoznati in preganjati, ker žrtve o tem ne poročajo zaradi odvisnosti od osebja. Osebje pa je tiho zaradi medsebojnih podpor takemu ravnanju in institucionalne klime glede tem, o katerih se ne govori. Znani so eksperimenti o tem, kako hitro se pri osebju razvije nasilno ravnanje, če kontekst institucije to podpira.