Funkcionalnost revščine Nanaša se na tisti del njenih družbenih učinkov, ki koristijo skupinam, ki niso v revščini, predvsem najbogatejšim in najmočnejšim. Gre zlasti za štiri funkcije r.: gospodarsko, tržno, legitimnostno in represivno. Gospodarsko je revščina funkcionalna zato, ker vzdržuje zalogo najslabše plačane delovne sile, ki opravlja najtežja in najmanj ugledna dela, ki jih drugi sloji odklanjajo, čeprav so nujna za družbeni obstoj in za obstoječe dobičke ekonomskih akterjev. Tržna funkcionalnost revščine je v omogočanju novih zaposlitev, poklicev in finančne varnosti vse večjega dela delovne sile, ki skrbi za revne ali pa pred njimi ščiti ostali del prebivalstva (socialni delavci, psihiatri, policaji, uradniki itd.). Legitimnostna funkcija revščine se kaže v statusnem potrjevanju vseh, ki niso revni, saj se s pragom revščine vzdržuje osnovna razmejitev med neuspehom in meritokratsko zaslužnostjo tistih, ki so nad omenjenim pragom. Revščina ima tudi represivno funkcijo, saj se videz družbenega reda najlažje vzdržuje z nenehnim odkrivanjem in sankcioniranjem kršitev tega reda, za kar so najbolj uporabni tisti, ki imajo najmanj moči in dobrin, ki so najbolj oddaljeni od drugih skupin (socialna distanca) in najbolj pripravni za vlogo »grešnega kozla«. Zaradi omenjenih funkcij se revščina ohranja tudi v najbogatejših družbah, saj (kot pravi Herbert J. Gans) »bi bilo mnogo funkcionalnih alternativ revščine precej disfunkcionalnih za bolj premožne člane družbe«.



Vir: Besednjak socialnega dela - Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani

Komentiraj slovarski sestavek