Družbena vloga Skupek navodil (norm), s katerimi socialno okolje posameznika (kot nosilca vloge) obvezuje k takšnemu vedenju, kakršno je skladno z njegovim socialnim statusom. Na primer, tradicionalna vloga matere v patriarhalnih okoljih je opredeljena z normami o tem, kako mora skrbeti za člane svoje družine, voditi gospodinjstvo, biti poslušna do moža itd. Poklicna vloga socialne delavke in delavca nalaga osebi, ki opravlja ta poklic, da ima strokovno znanje in veščine, s katerimi lahko koristi svojim uporabnikom, da je sposobna prepoznavati njihove stiske, da izpolnjuje določene standarde poklicne etike itd. Vloge so v pomembni meri določene glede na druge vloge (vloga očeta glede na vlogo matere, vloga nadrejene osebe v razmerju do vlog podrejenih oseb, vloga trgovca glede na vlogo potrošnika); podobno tudi določenega statusa ne moremo razumeti neodvisno od drugih družbenih statusov. Zato velja, da posamezniki vstopajo v medsebojne interakcije preko družbenih vlog in statusov. Privzeta vloga posamezniku običajno olajšuje vedenje, ki se od njega pričakuje. Hkrati pa ga lahko tudi frustrira, najpogosteje v treh primerih: a) ko posameznik ne zmore zadostiti vlogi, ki jo opravlja; b) ko ga vloga ovira ali celo blokira pri uresničevanju njegovih interesov, c) ko so vloge, ki jih prevzema, neusklajene ali celo protislovne (glej tudi izraz Konfliktnost vlog).
Dostopnost
Dostopnost