Kibernetika prvega reda Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Glavni konceptualni prispevki: premik od proučevanja strukture sistemov k raziskovanju vzorcev njihove organiziranosti, logično utemeljitev povratnega sporočila kot bistvene sestavine za (samo-)upravljanje z vedenjem sistema ter opisovanje vzorcev obnašanja sistema s pomočjo mehanizma krožne vzročnosti in že omenjenih povratnih zank (namesto dotlej ustaljenih linearnih mehanizmov vzročnosti) v bioloških in socialnih sistemih. Za kibernetiko je značilen ekosistemski pogled na svet kot celoto soodvisnih, vzajemno povezanih delov oziroma entitet. Proučuje tako imenovane alopoietske sisteme (ustroje) oziroma procese. Epistemologija kibernetike prvega reda (kibernetike opazovanih sistemov, preproste kibernetike) je kljub predlaganemu krožnemu vzročnemu modelu opisovanju vedenja opazovanih sistemov objektivistična, ker predpostavlja objektivni (nevtralni, neudeleženi, nepristranski) položaj opazovalca (raziskovalca, socialnega delavca, sociologa, zdravnika, psihoterapevta, aktivista itn.), ločenega od opazovanih sistemov.