Obremenjujoče izkušnje v otroštvu Visoko stresne, potencialno travmatične izkušnje, ki se lahko zgodijo posamezniku v obdobju do 18. leta starosti – in imajo izjemen vpliv na fizično in duševno zdravje ter socialno-ekonomski položaj posameznikov v odraslosti. Koncept obremenjujočih izkušenj v otroštvu izhaja iz priznane javnozdravstvene raziskave obremenjujočih izkušenj v otroštvu, ki je bila prvič izvedena v Ameriki v letih 1995–1997 na vzorcu več kot 17.000 ljudi, od takrat naprej se jo izvaja v številnih drugih državah (leta 2019 tudi v Sloveniji). V ACE raziskavah običajno proučujejo učinkovanje desetih izrazito stresnih dogodkov oziroma dogajanja na nadaljnje življenjske poteke osebe: verbalna, fizična in/ali spolna zloraba otroka; fizično in/ali čustveno zanemarjanje otroka; ločitev staršev (ali druge vrste izgub starša, npr. smrt, huda bolezen); odvisnost od alkohola v družini; zasvojenosti z drogami v družini; nasilje v družini (otrok kot priča nasilja v družini – npr. nad staršem, nad sorojencem) in pridržanje družinskega člana (zapor, prevzgojni dom). Običajno okrog dve tretjini anketiranih poroča o vsaj eni obremenjujoči izkušnji, od desetina do šestina pa ima za sabo štiri ali več takšnih. Stopnje obremenjujočih izkušenj so višje pri marginaliziranih skupinah prebivalstva in v populacijah z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Največja verjetnost, da se pri posamezniku razvijejo slabo fizično ali duševno zdravje ali/in drugi neugodni izidi, je pri ljudeh s štirimi ali več obremenjujočimi izkušnjami.