Stereotipi Selektivne, samoizpolnjujoče in entnocentrične sodbe, ki konstituirajo zelo parcialno (nepopolno in pristransko) in neustrezno reprezentacijo sveta. So rezultat človekove potrebe po poenostavljanju kompleksnosti pojavov sveta. Pri stereotipih gre za posplošeno predstavljanje ali dojemanje družbenih pojavov, družbenih skupin in njihovih pripadnikov. Stereotipi s poudarjanjem pripisane lastnosti presojajo razlike med skupinami, ob tem pa spregledujejo razlike med posamezniki v skupinah. S stereotipiziranjem se odrekamo množici raznovrstnih informacij v zameno za generalizirane predstave, ki vplivajo na našo presojo sveta okrog nas. Stereotipi običajno ne izvirajo iz osebnih izkušenj posameznika, ampak so splošno sprejeti in vpeti v družbeno kulturni prostor v katerem nastajajo, se ohranjajo, pridobivajo na intenziteti in se prenašajo iz ene generacije v drugo. Na stereotipe v družbi vplivajo vsi dejavniki socializacije v družbi. Družina, izobraževanje, množični mediji. Stereotipi so sicer stalnica, vendar niso nespremenljivi. Spreminjajo se v primerih, ko pride do večjih sprememb v medskupinskih odnosih ali zaradi pozitivnih medosebnih odnosov (hipoteza stika). Stereotipi so lahko negativni, pozitivni z različno stopnjo prepričljivosti, da je sodba resnična, pravilna.
Dostopnost
Dostopnost