Stigmatizacija Označuje poseben odziv okolja na drugačnost/različnost. V nekaterih okoljih je lahko drugačnost (barva kože, etnična pripadnost, veroizpoved, politično prepričanje, starost, izobrazba, ...) nezaželena oz. stigmatizirana, okolje pa stigmatizirane osebe dojema kot manjvredne. Ti so lahko tarča posmeha, zaničevanja, opravljanja, psihičnega in fizičnega nasilja. Dostop do družbenih dobrin, npr. do izobrazbe, zaposlitve, političnega odločanja ipd., jim je pogosto otežen. Posledica stigmatizacije se vedno izraža v socialni distanci do stigmatiziranih oseb in skupin. Da bi se stigmatizirani obranil napadom, lahko razvije naslednje strategije: 1. prikrivanje stigme (deluje preudarno „normalno“, izogiba se situacijam, ki bi razkrile njegovo nezaželeno drugačnost); 2. sprejem stigme (»Če me imajo za norega, bom pač nor.« – oprime se obnašanja v skladu s samoizpolnjujočo se prerokbo); 3. refleksija stigme (stigmatizirani se trudi za kognitivno predelavo – refleksijo – stigme).