Zasvojenost Kulturni, družbeni in medicinski koncept opisovanja sprememb pri posamezniku, ki se zgodijo na telesni, duševni in socialni ravni in so posledica rednega, ponavljajočega, intenzivnega vnosa psihoaktivnih snovi v telo ali različnih rednih, ponavljajočih in intenzivnih človekovih vedenj. Najbolj avtoritaren model razlage zasvojenosti je medicinski, po katerem je zasvojenost stanje kemičnega neravnovesja možganov in naj bi jo obravnavali kot bolezen. Močan vpliv na razlago zasvojenosti ima psihiatrija, ki se osredotoča na prepoznavanje simptomov zasvojenosti in manj na razgaljanje vzrokov. Družbeno kritične študije obravnavajo zasvojenost kot kulturno in zgodovinsko specifičen koncept, ki je povezan z ideali samo-nadzora, avtonomije in produktivnosti. Razlage in oblike obravnave zasvojenosti so v medsebojnem razmerju – področje obravnave vpliva na definiranje problema.



Vir: Besednjak socialnega dela - Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani

Komentiraj slovarski sestavek