Narativni pristopi v socialnem delu Družbene vede so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživele narativni (biografski, subjektivni, kulturni) preobrat, s katerim so osebni in socialni pomeni dobili vidnejše mesto. Zanimanje za pripovedi se je iz polja književnosti in literarne teorije najprej preselilo na področja psihologije, sociologije, zgodovine, antropologije, etnologije, in od tam na področja nekaterih strok. Vsaka izmed znanstvenih vej in poklicev se po svoje loteva pripovednosti in razvija svoje predstave o tem, kaj je zgodba in kako naj bi jo proučevali. V zadnjem desetletju so vse bolj pogosta tudi raziskovanja in tematiziranja pripovedi (jezika, komunikacije) v socialnem delu. Pripoved v socialnem delu je dostopna v vseh pojavnih oblikah komunikacije v socialnem delu: pri neposrednem delu z ljudmi, zapisovanju in poročanju ter v raziskovanju. Narativni pristopi v socialnem delu z uporabo narativnih konceptov, teorij in metod, ustne in pisne prakse v socialnem delu preučujejo kot dejanja pripovedovanja zgodb. Socialnodelovna poročila v narativni in socialno-konstruktivistični paradigmi beremo kot tekste v interakciji, ki se spreminjajo v skladu z okoliščinami, v katerih jih beremo. Niso zgolj besede na papirju, v resnici so že dejanja, intervencije, spreminjanje realnosti: realno moč imajo kot dokazila, strokovna mnenja, uradna poročila, obenem pa pomembno vplivajo na samopercepcijo ljudi. Narativni pristopi so prinesli nov veter v razvoj svetovalnega socialnega dela in postavili pod vprašaj simplicistične in medicinske modele obravnav. Preko pripovedi imamo dostop do pomenov, ki jih ljudje pripisujejo življenjskim izkušnjam in dogodkom. Narativni pristopi so v socialno delo zlasti prinesli zavedanje, da je potrebno pazljiveje ravnati s pripovedmi uporabnikov: ohranjati in upoštevati je potrebno načine konstrukcije pomena v njihovih zgodbah ter biti pazljivejši pri prevajanju njihovih pripovedi v strokovni jezik socialnega dela. Narativne prakse v socialnem delu so namreč lahko del zatiralskih struktur, ponujajo pa tudi priložnost za dialog, samoreprezentacijo in večjo udeležbo pri vzpostavljanju vednosti.
Dostopnost
Dostopnost