Dvojne diagnoze Izraz s področja psihiatrije, s katerim označujejo sopojavnost duševne motnje ali bolezni in zasvojenosti. Problem dvojnih diagnoz je nastal v zadnjih desetletjih, ko se je zaradi epidemije drog, pa tudi amebičnega širjenja pojma zasvojenosti, razvil nov sektor, namenjen prav težavam, ki jih imajo ljudje z zasvojenostjo. Prej, ko so bili in eni in drugi zaprti v psihiatričnih bolnišnicah, je bilo to, ali ima nekdo eno ali drugo ali pa obe diagnozi, zanemarljivo dejstvo – v vsakem primeru je bil zaprt, če ne v bolnišnici, pa v zaporu. Z razvojem novih služb za zasvojene na eni strani, na drugi pa skupnostnih služb za tiste z nalepkami duševnih stisk, pa dvojna diagnoza pomeni diskvalifikacijo za sodelovanje v enem ali drugem sistemu provizoričnih identitet. V socialnem delu se je uveljavil kot žargonski izraz na področju duševnega zdravja in zasvojenosti, ki ga strokovni delavci uporabljajo v primeru, ko uporabnik v procesu obravnave pridobi diagnozo duševnega bolnika in je hkrati zasvojen. Izraz »dvojna diagnoza« utrdi status bolnika in uživalca, v socialni reprezentaciji je ta pojem sinonim za najhujše primere. Zaradi stigmatizirajoče lastnosti tega izraza se je uveljavil tudi pojem »dvojne nalepke«, s katerim opozorimo na omejujočo rabo medicinskih pojmov v socialnem delu. (Glej tudi pojem Dvojne nalepke).



Vir: Besednjak socialnega dela - Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani

Komentiraj slovarski sestavek