štampíljka -e ž
uradni znak davčnega organa, ki predstavlja njegovo voljo potrditve nekega dejstva ali odločitve in se odtisne na določene dokumente, npr. prejemna štampiljka o času prejema na vlogah zavezancev za davek, štampiljka o istovetnosti kopij z izvirniki, odmera davka v enostavnih zadevah s štampiljko na vlogo zavezanca
hrv.: pečat
ang.: stamp