štampíljka -e ž

uradni znak davčnega organa, ki predstavlja njegovo voljo potrditve nekega dejstva ali odločitve in se odtisne na določene dokumente, npr. prejemna štampiljka o času prejema na vlogah zavezancev za davek, štampiljka o istovetnosti kopij z izvirniki, odmera davka v enostavnih zadevah s štampiljko na vlogo zavezanca


hrv.: pečat

ang.: stamp




Vir: Davčni terminološki slovar - ZRC SAZU, FU UL

Komentiraj slovarski sestavek