ustávna pritôžba -e -e ž
pravno sredstvo, s katerim je mogoče po izčrpanju pravnih sredstev pred ustavnim sodiščem uveljavljati kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, storjenih s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, npr. z odločbo davčnega organa
hrv.: ustavna tužba
ang.: constitutional complaint