aveu [avö] masculin priznanje; izpoved; odobritev, privolitev

sans votre aveu brez vaše privolitve
de l'aveu de tous les témoins po izpovedi vseh prič
de l'aveu de tout le monde po soglasni sodbi
homme masculin sans aveu (vieilli) potepuh; človek brez morale, brez pomislekov, skrupulov
arracher un aveu à quelqu'un izsiliti priznanje iz koga
faire des aveux de quelque chose priznati kaj
faire l'aveu de ses fautes priznati svoje napake
faire l'aveu de son amour izpovedati svojo ljubezen
je ne ferai rien sans son aveu ničesar ne bom storil brez njegove privolitve
passer aux aveux priznati svoj zločin



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek