blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

armes féminin pluriel blanches hladno orožje
bal masculin blanc dekliški ples
bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
coupe féminin blanche poseka
gelée féminin blanche ivje, slana
mal masculin blanc zanohtnica
mariage masculin blanc navidezen zakon
nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
pain masculin blanc bel kruh
viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
vin masculin blanc belo vino
vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
blanc comme neige snežno bel, čist
devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek