bruit [brɥi] masculin šum; hrup, ropot, trušč; grmenje, bobnenje; žvenket(anje), rožljanje; figuré govorica, govoričenje

pas de bruit! tiho! mir!
sans bruit brez hrupa, tiho; rahlo, lahno; diskretno
bruits pluriel en l'air gole, prazne, neosnovane govorice
bruit d'enfer peklenski hrup
isolé contre le bruit izoliran proti hrupu
il n'est bruit que de cela samo o tem se govori
le bruit court govori se, širi se govorica
démentir un bruit demantirati govorico
faire du bruit dajati povod za govorice o sebi
faire grand bruit zbuditi pozornost, prah dvigniti; veliko govoriti, razpravljati (de o)
ne pas faire grand bruit ne delati velikega hrupa
faire courir, répandre un bruit širiti, raztrositi govorico
faire un bruit à crever le tympan, à rompre la cervelle, à fendre la tête delati oglušujoč hrup



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek