côtoyer [kotwaje] verbe transitif hoditi, voziti se ob, vzdolž (quelque chose česa); pluti ob obali; figuré oplaziti, zadevati ob; prihajati v stik s, biti blizu, dotikati se
la route côtoie la rivière cesta gre ob reki
dans sa profession, il côtoie des gens de toutes conditions v svojem poklicu prihaja v stik z ljudmi vseh slojev
ce roman côtoie de grands problèmes philosophiques ta roman se dotika velikih filozofskih problemov
cela côtoie le ridicule to meji že na smešnost
Dostopnost
Dostopnost