distinct, e [distɛ̃kt] adjectif različen; razločen, ločen, jasen

problèmes masculin pluriel distincts različni, ločeni problemi
traces féminin pluriel distinctes razločni sledovi
parler d'une voix distincte govoriti z razločnim, jasnim glasom



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek