dominer [dɔmine] verbe transitif, verbe intransitif vladati, prevlad(ov)ati; gospodovati (sur nad); nad-, ob-vladati; biti nad kom ali čem, dominirati; prekašati; presegati (de la tête za dolžino glave); preglasiti (šum)
se dominer obvladati se
dominer sa colère, ses instincts obvladati svoj srd, svoje nagone
dominer ses concurrents prekašati svoje tekmece
le château domine la ville grad gospoduje nad mestom
il aime à dominer on je rad gospodovalen
ce problème domine toute l'affaire ta problem prevladuje v vsej tej zadevi
dominer la situation biti gospodar položaja
le droit doit dominer la force pravo, pravica mora zmagati nad silo
Dostopnost
Dostopnost