éblouir [ebluir] verbe transitif (za)slepiti; bleščiti; premamiti, zapeljati; fascinirati, očarati, (popolnoma) prevzeti
le conducteur a été ébloui par les phares d'une voiture šoferja so preslepile luči nekega avtomobila
se laisser éblouir dati se (pre)slepiti
il m'a ébloui par ses promesses premamil me je s svojimi obljubami
son propre succès l'a ébloui njegov uspeh ga je naredil ošabnega