ébranler [ebrɑ̃le] verbe transitif (pre)tresti, (o)majati; ganiti, spraviti v premikanje; zbuditi (domišljijo)
s'ébranler začeti se premikati; biti pretresen, omajan
la bombe a ébranlé l'immeuble bomba je razmajala stavbo
ébranler la santé de quelqu'un komu zdravje zrahljati, omajati
les camions ébranlent la rue kamioni pretresajo ulico
ébranler quelqu'un koga omajati v njegovem prepričanju
Dostopnost
Dostopnost