établi, e [etabli] adjectif nastanjen; utemeljen; ugotovljen; stabilen, trden; obstoječ (zakon); ukoreninjen (navada); vpeljan, uveden
l'ordre établi obstoječi red
préjugé masculin établi ukoreninjen predsodek
il est établi que, c'est un faît établi que drži, da; dejstvo je, da