garnir [garnir] verbe transitif opremiti; opremiti s pohištvom; oskrbeti z; obšiti, obrobiti, okrasiti; prevleči z; napolniti; ojačiti, oblaziniti (stol); podložiti (obleko); okomatati (konja)

garnir de fourrure obšiti s krznom
garnir une table de fleurs okrasiti mizo s cvetjem
garnir un meuble po-, prekriti kos pohištva
les spectateurs garnissent les balcons balkoni so polni gledalcev
se garnir oskrbeti se (de z); čuvati se (de pred); napolniti se (prostor)
(populaire) se garnir le ventre, l'estomac, la panse jesti, najesti se



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek