instruire* [ɛ̃strɥir] verbe transitif (po)učiti, poučevati, dati navodila, instruirati; obvestiti, informirati; preiskovati, voditi preiskavo (sodni proces)

instruire la jeunesse učiti mladino
instruire une affaire preiskovati zadevo
s'instruire izobraževati se; postati pametnejši
s'instruire auprès de quelqu'un informirati se pri kom
je suis instruit de toute l'affaire informiran sem o vsej zadevi
je suis instruit par l'expérience izkušnje so me izučile
la presse n'a pas été instruite des décisions du gouvernement tisk ni bil obveščen o vladnih sklepih



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek