jaillir [žajir] verbe intransitif privreti ven (na dan), izvirati; brizgati; štrleti v višino, strmo se dvigati
une idée jaillit en lui porodila se mu je misel
le sang jaillit kri brizgne
les gratte-ciel jaillissent au-dessus de la cité nebotičniki kipe v višino iz središča mesta
Dostopnost
Dostopnost