loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)
au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca