particulier, ère [-külje, ɛr] adjectif (čisto) poseben, specialen; posamezen, individualen; zaseben, privaten; masculin zasebnik, privatnik; vieilli zasebnost, intimnost; posebnost
en particulier posebno, zlasti; posebej
circonstances féminin pluriel particulières posebne okoliščine
chemin masculin particulier zasebna pot
intérêt masculin particulier individualen interes
leçons féminin pluriel particulières privatne (učne) ure (za enega učenca, ne za razred)
aller du général au particulier s splošnega preiti na posameznosti
parler en particulier govoriti med štirimi očmi
Dostopnost
Dostopnost