pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek