pendu, e [pɑ̃dü] adjectif obešen; masculin obešenec

avoir la langue bien pendue imeti dobro nabrušen jezik
il est mort pendu umrl je na vislicah, obesili so ga
être pendu aux lèvres de quelqu'un koga pazljivo, napeto poslušati
il est tout le temps pendu au téléphone ves čas, ves božji dan visi na telefonu, je pri telefonu



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek