renâcler [rənɑkle] verbe intransitif puhati (konj, bik); familier občutiti odpor (à quelque chose do česa); upirati se; namrdniti se; umakniti se (devant quelque chose čemu)
il renârcle à la besogne delo mu ne diši
accepter en renâclant sprejeti z nevoljo
sans renâcler brez upiranja
Dostopnost
Dostopnost