sonné, e [sɔne] adjectif o-, na-znanjen z zvoncem; dokončan, završén, minul; familier prismojen; omamljen

un garçon un peu sonné malo prismojen fant
boxeur masculin sonné od udarca omamljen boksar
il est midi sonné, trois heures sonnées poldan, tri je proč
(figuré, familier)

c'est midi sonné piepozno je



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek