sonné, e [sɔne] adjectif o-, na-znanjen z zvoncem; dokončan, završén, minul; familier prismojen; omamljen
un garçon un peu sonné malo prismojen fant
boxeur masculin sonné od udarca omamljen boksar
il est midi sonné, trois heures sonnées poldan, tri je proč
(figuré, familier)
c'est midi sonné piepozno je