vivant, e [vivɑ̃, t] adjectif živ, živahen; masculin živo bitje; čas, doba življenja

langues féminin vivantes živi jeziki
portrait masculin vivant živ, zelo podoben portret
quartier masculin vivant živahna mestna četrt
bon vivant veseljak, lahkoživec
du vivant de mon père dokler živi (je živel, bo živel) moj oče
âme féminin vivante živa duša
preuve vivante živ dokaz



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek