μήν2 μηνός, ὁ in μείς μηνός, ὁ ion.
Et.: iz *μηνσ-ος; prim. stind. mās- 'luna', 'mesec', lat. mensis, sl. mesec, got. mēna 'luna', menoþs 'mesec', stvnem. mesec, nem. Mond, Monat, ang. month; vsi našteti in še številni drugi primeri izhajajo iz ide. kor. *meh1- 'meriti', kar pojasnjuje pomensko dvojnost prvotne ide. besede, ker se je uporabljala tako za časovno obdobje kot tudi za nebesno telo; prvotni pomen besede je torej 'obdobje enega kroga luninih men'